mary oliver, čuječa

Vsak dan
vidim ali slišim
kaj takega,
od česar me

skoraj raznese
od radosti,
da se počutim
kot igla

v kopici
svetlobe.
Za to sem rojena -
da gledam, poslušam,

se izgubim
v tem mehkem svetu -
da se poučim
spet in spet

o veselju
in navdušenju.
Ne govorim
o izjemnih,

strašnih, grozljivih,
nadse nenavadnih rečeh -
marveč o običajnih,
navadnih, povsem dolgočasnih

predstava vsakdana.
O, dobra učenka,
si pravim,
kaj drugega ti preostane,

kot da postaneš modra
ob naukih,
kot je ta -
neukrotljivi svetlobi

sveta,
lesketanju oceana,
molitvah, stkanih
iz trav?